Škocjanske jame

Novo obdobje raziskovanja Škocjanskih jam

19.11.2011: po 18. letih znova potop v odtočni sifon v Marchesettijevem jezeru

Na pobudo Jamarskega društva »Gregor Žiberna« iz Divače smo leta 2011, po osemnajstih letih, jamarji v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame ponovno začeli raziskovati Škocjanske jame po toku Reke proti Kačni jami.

Raziskave so se začele poleti 2011, razmere za nadaljnje raziskovanje pozdemnega toka reke in poizkus povezave Škocjanskih jam s Kačno jamo, pa so bile najbolj ugodne v pozno jesenskem času. Priprave na potop so se pravzaprav začele poleti, ko smo jamarji skušali raziskovati v obratni smeri (od Kačne jame proti Škocjanskim jamam). Zaradi lažjega transporta opreme pa smo se po dogovoru s Parkom obločili, da raziskave opravljamo v smeri toka Reke.

Poleti in v jesenskih mesecih smo tako uredili jamo za transport opreme, potapljači pa so si ogledali teren. Izvedenih je bilo pet akcij, na katerih smo s poti čistili glino, ki sta jo za sabo pustili večji poplavi leta 2008 in 2010. Z vrvmi in jeklenicami smo opremili prečnice čez reko in ob reki ter na nekaterih mestih namestili nove kline.

Prvo pravo raziskovalno akcijo smo organizirali v soboto, 19. novembra 2011. V odtočni sifon v Marchesettijevem jezeru so se potopili Sebastjan Žagar (JD GŽ Divača), domačin iz Matavuna Aljoša Krivec (JD GŽ Divača) in Simon Burja (JD Simon Robič Domžale). Potapljači so pregledali rove do globokega slapu, raziskane leta 1991 in 1993 ter na novo raziskali nekaj sto metrov rova imenovanega Galerija mrzle vode. Za dostop v rov je treba priplezati preko visoke skupine ponvic, preko katerih se ta stranski pritok izliva v glavno strugo Reke. Ponvice sta preplezala Aljoša Krivec in Sebastjan Žagar, ter po rovu nadaljevala pol ure daleč.

Rov je velikih dimenzij (10x20m) in v njem so mestoma odloženi debeli nanosi gline. Na dnu se med glino in podornim kamenjem pretaka potoček mrzle vode. Na koncu rova sta jamarja dosegla sifonsko jezero dimenzij 10x10m, ki obeta nadaljnje raziskave.

Raziskani rov bi lahko bil stranski pritok izpod Vremščice, ki v Reko priteka iz smeri SV, vendar bo za natančno smer rova in dolžino potrebno počakati na meritve.

Drugo veliko odkritje akcije je bilo odkritje človeške ribice v sifonu Marchesettijevega jezera, to je v sami Reki, kar je potrdilo domneve o prisotnosti človeške ribice v Škocjanskih jamah. Raziskave se bodo v prihodnosti nadaljevale tudi v to smer.

Žal potapljači tokrat niso šli čez visoki slap in naprej čez zaliti kanal v smeri proti Kačni jami. Raziskovanje v to smer je predvideno za naslednje akcije, zagotovo pa bo terjalo veliko truda, da bodo jamarji jamo najprej opremili in nato nadaljevali z raziskovanjem v to smer. Potapljaške raziskave se bodo vsekakor nadaljevale v prihodnje ob ugodnem vodostaju Reke, čaka nas še kar nekaj težkih raziskovalnih akcij.

Pri raziskavah je sodelovalo dvanajst jamarjev:

– JD GŽ Divača: Borut Lozej, Mitja Maružin, Kristjan Rešaver, Sebastjan Žagar, Aljoša Krivec.
– JD Sežana: Rosana Cerkvenik.
– JD SR Domžale: Boštjan Burja, Simon Burja.
– Park Škocjanske jame: Borut Peric, Božidar Krivokapič, Maruša Markočič in Tomaž Zorman.

Zapisal: Borut Lozej