Gregor Žiberna je bil rojen v Pikčevi hiši v Divači kot eden izmed petih otrok očeta Ivana in matere Frančiške iz bližnje Škrateljnove hiše. Žibernova domačija še vedno stoji na ulici Prekomorskih brigad številka 8, z domačim imenom »pri Pikcu« in je ena najstarejših v vasi. Gregor je kot otrok pasel ovce in krave ter stikal po kraških jamah, ki jih v okolici Divače ni malo.

Gregor Žiberna

Pozneje se je izučil za poklic klobasičarja in prekajevalca. Z bratom Nacetom sta odprla v Trstu na Potoku najprej kavarno, nato pa delikatesno trgovino. Nista ravno obogatela, Gregor pa je bil kar preveč živahne narave – rad se je prepiral s tržaškimi iredentisti, zato so ga po nekem pretepu izgnali iz Trsta v domačo vas in se menda tja ni smel več prikazati.

Težko se je prebijal skozi življenje, »stanovanje« pa si je uredil kar na domačem seniku. Takrat je imel čas, da razišče nekaj jam. Pozneje se je leta 1898 hvalil Sigismundu Freudu, da jih je raziskal kar 34, med njimi tudi Divaško in Kačno jamo. Imel je šele 29 let, bil je nezaposlen in občasno dobil priložnostne zaslužke, od odkritja Divaške jame pa je postal vodnik po njej. Znal je italijansko in nemško, bil je zaveden Slovenec, naravno izredno bister in čeprav brez višjih šol, človek, ki je mnogo vedel in imel svojo posebno filozofijo. Bil je kar preveč skromen in mu denar ni pomenil ničesar, rad je tudi »pogledal v kozarec« dobrega vina. Najraje je imel »svojo jamo«, kot je rekel Divaški jami, ki jo je poznal kot svoj žep. Poimenoval je najmanj 50 lepih, značilnih in slikovitih kapnikov v njej, kapniških skupin in prostorov (Slovenski Narod, 30.10.1889).

Slika iz razglednice: Pozdrav iz Divače: Rudolfova vilenica = Gruss aus Divača : Rudolfssgrotte. - Wien : Weiss & Dreykurs, [1899].č-b ; 9 x 14 cmBil je vaški posebnež in šegav po naravi, rad je marsikoga »pretental«, zato so ga menda imenovali Tentava. Poznali so ga od blizu in daleč, njegove anekdote še danes krožijo po tem delu Krasa. Bil je droben po postavi, vendar izredno močan in odličen plezalec, drzen in zaljubljen v jame. Ni se poročil. Preživljal se je le z vodništvom po jamah in kraški okolici. Ostal je stalni in nato občasni vodič po Divaški jami do smrti, leta 1929 star 74 let. Umrl je zaradi močnega prehlada po požaru leta 1929 ko je zgorel senik za Pikčevo hišo, kjer je prebival. Žal je zgorela tudi dragocena jamska vpisna knjiga, ki jo je skrbno čuval, da se do nje ne bi dokopali fašisti.

Njegov največji jamski podvig je bil spust v Kačno jamo, ko je skupaj z Jakobom Rešaverjem – Harambašo, po domače Brinjevcovim, skušal preplezati brezno že leta 1888. To mu je uspelo leto pozneje. Do dna brezna, 170 metrov niže od vhoda, se je spustil skupaj z Antonom Hankejem, Jakobom Rebcem in Gregor Žiberna v Divaški jami leta 1910. [VIR: Kronprinz Rudolf-Grotte, Wien]: B. K. Sch. W. I., 1910, razglednica : č-b ; 9 x 14 cm]Jakobom Rešaverjem. Dve leti zatem, 20. junija 1891 je Anton Hanke, znani jamar, član tržaške sekcije Nemško-avstrijskega društva, zopet pripravil raziskovanje Kačne jame. V jamo sta se spustila Žiberna in Valentin Rešaver (*14.2.1839, +21.10.1910), starejši brat Harambaše. Takrat so uredili plezalno pot skozi vhodno brezno in raziskali večino zgornjega dela sistema Kačne jame. Zaradi naporov je Hanke zbolel in umrl 22. decembra istega leta. Legenda pripoveduje, da je Hankeja, ko se je leta 1889 spustil v Kačno jamo, na dnu pričakal kamen z napisom: Kačna jama, ti si ta… Kdo je prvi videl tvoja dna? Gregor Žiberna…

Presenetljive so najdbe divaških jamarjev, ko so se z vztrajnimi napori prebili skozi Brezno treh generacij do struge reke Reke v globini 240 metrov pod površjem. V odkopanem breznu so naleteli na lestve in sveče obiskovalcev izpred dobrih 100 let ter z ogljem poslikane kapnike – morda Žibernove avtoportrete! Najdbe v veliki meri pojasnjujejo njegove gostilniške razlage o jezerih pod Divačo in ga tako ustoličujejo kot utemeljitelja sintagme Divača – mesto nad Reko…

Stojan Lipolt

Ob 85. obletnici smrti Gregorja Žiberne (1855-1929), vaškega posebneža nemirnega duha in najbrž najznamenitejšega Divačana vseh časov, ki so ga ljudje poznali po vzdevku Tentava, je v Primorskih novicah izšel naslednji članek.