Kačna jama

LOKACIJA         OPIS         NAČRT         RAZISKAVE         FOTOGRAFIJE

Ena od značilnosti Kačne jame je vsekakor njen vhod, privlačnost pa podzemna reka. Do nje pridemo skozi 180 m globoko brezno, pod katerim se raztezajo kilometri podzemnih galerij.

Prvi, ki se je odločil za spust v to jamo brez dna je bil Anton Hanke iz Šlezije, raziskovalec Škocjanskih jam. Ker so raziskovalci v Škocjanskih jamah dosegli neprehodno sifonsko Mrtvo jezero (takrat so mu pravili Jezero mrtvih), so se leta 1888 odločili raziskati takrat še neosvojljivo dno Kačne jame, kjer naj bi po njihovih predvidevanjih morala teči podzemna Reka. Ob pomoči ekipe, ki so jo sestavljali tudi domačini jamarji se je spustil 60 m globoko, kjer je postavil vitel za spust proti dnu. Zaradi daljšega dopusta poleti 1889 je prenehal z delom in dna jame ni dosegel.

Način s katerim so Gregorja Žiberno spustili v Kačno jamo
Način s katerim so Gregorja Žiberno spustili v Kačno jamo

Domačini, ki so bili navajeni dela v jami, saj so sodelovali pri raziskovanjih v Škocjanskih jamah, se niso ustrašili globokega prepada. Odločili so se, da se medtem sami, brez Hankeja, spustijo na dno brezna. Prvi poskus ni uspel, saj se je Gregor Žiberna – Tantava na vrvi pričel tako močno vrteti, da so ga morali potegniti nazaj na plano. Spust so ponovili tako, da so v brezno spustili še eno vrv, ki so jo obtežili z vrečo kamenja. Ta dodatna vrv je preprečevala vrtenje in tako so Gregor Žiberna – Tantava, Valentin Rešaver in Jožef Rebec 16.09.1889 dosegli dno brezna. To so bili prvi ljudje, ki so s sila primitivnimi sredstvi, stopili na dno Vhodnega brezna. Od takrat med Divačani kroži naslednja:

Kačna jama, ti si ta…

Kdo je videl prvi tvoja dna?

To bil je Gregor Žiberna… 

V naslednjih šestih letih so domačini nadelali vratolomno peš pot – ferato prav do dna Vhodnega brezna. Pot je bila končana l. 1895 in je nosila ime po raziskovalcu Jožefu Mariniču (Marinitsch), ki je bil vodja njene izdelave in je zanjo prispeval levji delež denarnih sredstev. Njegov podpis in podpis Gregorja Žiberna iz leta 1895 so odkrili člani JD Logatec 12. decembra 1992 na eni številnih raziskovalnih akcij v tej jami.

Povod za prve raziskave je bilo iskanje pitne vode za oskrbo Trsta. Iskanje je trajalo več kot 80 let. Podzemno Reko so odkrili logaški jamarji 13. septembra leta 1972. Drugi vhod v jamo in dostop do Reke se nahaja le nekaj deset metrov od velike udornice – Risnik. Niz stopnjastih brezen, ki tvorijo B3G se 230 m niže pripoji dvorani ‘Dolnje Ležeče’ v Kačni jami.