Kačna jama

posted in: Kačna jama, Raziskovanje | 0

Zimski raziskovalni jamarski tabor 2009

11.02. – 15.02.2009: Mokra ekspedicija

 

V začetku februarja se je odvijal ‘zimski jamarski tabor 2009’ in prva letošnja raziskovalna akcija v Kačni jami.

Namen tokratnega tabora je bil dokončno raziskati in kartirati dele za Zarubovim sifonom v Planivskem rovu, dokončno raziskati Plzensky rov in izvesti informativni potop v pritočni sifon Rova človeških ribic. Predvsem slednji cilj se ni povsem skladal z razmerami v jami. V začetku februarja (03.02.) je namreč Reka poplavljala; njen pretok je pri merilni postaji Cerkvenikov Mlin znašal 250 m3/s (podobne razmere so bile letošnjo zimo le še decembra, ko je pretok Reke na isti merilni točki ravno tako znašal 250 m3/s).

Večerni posvet v bivaku (foto: ZO ČSS 6-19 Planivy, 2009)
Večerni posvet v bivaku (foto: ZO ČSS 6-19 Planivy, 2009)

Obilica padavin se je v jami izražala tudi v intenzivnem kapljanju s stropa in polnimi ponvicami ter lužami v rovih, kjer jih ponavadi ni opaziti. V četrtek, 12. februarja dopoldne so začeli s transportom raziskovalne opreme v jamo in z opremljanjem brezna. Bivak so postavili na vhodnem delu Zahodnega rova. Sledil je pregled Rova človeških ribic. Poročajo, da je bila voda iz pritočnega sifona kalna, pretok pa povečan. Prehod iz Rova človeških ribic v Plzensky rov je bil v ožinah zadelan s podornim kamenjem, ki se je verjetno odkrušilo v poplavah decembra in februarja. Sledil je večerni posvet v bivaku in nočni počitek.

Naslednje jutro, v petek 13., se je ekipa razdelila v dve skupini. Prva skupina petih jamarjev je odšla na skrajni konec Planivskega rova kartirat in raziskovat prostore za Zarubovim sifonom. Ta del jame nosi ime »Kladenski rov«. Pri delu jih je spremljalo obilo težav. Sifon je preplaval le najbolj droben jamar Radek – edini, ki se lahko splazi skozi ožine v novih delih. Ob tem mu je čelada potonila v sifon, pri premagovanju ožin se mu je zlomilo kladivo, za povrh pa se mu je še skala zavalila na nogo. Pod vtisom vseh teh neljubih pripetljajev se je raje vrnil nazaj kot pa tvegal kaj še hujšega. Na dnu brezna Lentilke – razen na blatni obali sifona (višji nivo jezerca) ni bilo zaznati posledic poplav, jamarji poročajo le o intenzivnem kapljanju v zahodnem delu brezna.

Druga skupina šestih jamarjev je odšla v Rov človeških ribic in Plzensky rov. Najprej so se lotili čiščenja zadelanih ožin na vhodu v Plzensky rov. Kljub posutemu kamenju, podor deluje še naprej stabilno. Jamarji poročajo o izrazitih sledovih poplav. Kot zgleda je voda zalila celoten Rov človeških ribic in Plzensky rov. V ožinah slednjega so naleteli na mrtvega Proteusa. Po blatnih sledeh sodeč je voda tekla v smeri iz juga proti severu – iz pritočnega sifona Rova človeških ribic v Plzensky rov in nato ponikala v razpokah na njegovem severnem koncu – pod Vhodnim breznom. Odprto vprašanje ostaja jezerce v Plzenskem rovu; jamarji niso mogli potrditi ali je v poplavah voda iz njega pritekala ali se je vanj stekala.

Jan Enčev v 'dobri družbi' (foto: ZO ČSS 6-19 Planivy, 2009)
Jan Enčev v ‘dobri družbi’ (foto: ZO ČSS 6-19 Planivy, 2009)

V soboto, 14. februarja se je skupina treh jamarjev povzpela na površje in pričela s transportom dela opreme iz jame. Ostali so prenesli potapljaško opremo v Rov človeških ribic. Potapljač Jan Enčev se je potopil v kalno vodo pritočnega sifona. Vidljivost – v normalnih razmerah jasni vodi – je bila le slabih 0,5 m. Ker potapljač ni imel podrobnih podatkov o sifonu je potop trajal relativno dolgo; 2 uri za 40 dolžinskih metrov. Kljub slabim razmeram je dosegel Rov Tomaža Vrhovca, skiciral preplavane dele in se vrnil na drugo stran (po nam dosegljivih podatkih rov še nima imena, zato predlagamo ime po pokojnemu  prvopristopniku – ‘Rov Tomota Vrhovca‘).

Medtem sta Karel in Jiří raziskovala še zadnje izmed bolj obetavnih mest za nadaljevanje Plzenskega rova. Preplezala sta kamin nad jezercem, ki pa ni prinesel želenih rezultatov. Kamin se slepo zaključi.

Zvečer istega dne so Radek, Jindřich in Tomáš odšli do jame DI-1. Jama leži nad rovi Kačne jame in bi glede na močan prepih na njenem vhodu lahko bila povezana z njo. V mrzli noči se je nad vhodom dvigal nekaj metrov visok steber megle, kar je bil dober obet za nova odkritja. Žal pa se je v jami prepih porazgubil. Tudi v ožinah, kjer smo divaški jamarji v preteklosti že iskali nadaljevanje, prepiha niso zaznali.

V nedeljo, 15. februarja je ekipa pričela z dvigovanjem ostale opreme na površje ter z razopremljanjem brezna. Ob 12h se je ‘zimski jamarski tabor 2009’ uspešno zaključil.

Raziskovali so:

ZO ČSS 6-19 Planivy: Udeleženci: Jan Enčev, Lukáš Hájek, Karel Kocourek, Radek Nejezchleb, Jindřich Pernica, Miloslav Polívka, Hana Polívková, Tomáš Roth, Jiří Štěpánek, Helena Vysoká, Ivo Záruba. Vodja odprave je bil Tomáš Roth.

Zapisal: Matej Kravanja, JD Divača

VIRI:

Roth T. 2009. »Raziskave v Kačni jami«. Divača, ZO ČSS 6-19 Plánivy. (osebni vir, februar 2009).

Mezinárodní expedice Kačna jama – mokra akce. 2009. http://www.planivy.cz (25.03.2009).

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja