Brno – Moravski kras – Jamarsko društvo Divača

Roadtrip na češko poroko

11.04. – 13.04.2008

Spomladi, 8. aprila smo na jamarski email prejeli vabilo na poroko jamarskega kolega Tomasa Rotha in Bohumile Hunkesove. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bila poroka čez 4 dni v Brnu in to v jami. Ker se že pet let odpravljamo na Češko, se nam je ponudila odlična priložnost, da Tomu pripravimo prvovrstno presenečenje. V nekaj urah smo bili dogovorjeni: z Mihom in Kristjanom gremo na poroko v Brno!

petek, 11. april 2008:

Na 643 km dolgo pot smo krenili ob 17h popoldne. V Mariboru smo imeli prvi postanek, kupili vinjeto in nadaljevali z vožnjo prek Šentilja, mimo Gradca proti Dunaju in naprej do meje s Češko. Čez Avstrijo smo vozili brez ustavljanja. Mejo s Češko smo prečkali na mejnem prehodu Mikulov, kjer smo imeli drugi postanek.

Ob 2h zjutraj smo po 6 urah vožnje končno prispeli v vas Pohorelice, kjer smo si v hotelu Morava privoščili prepotreben nočni počitek. Nizko cenovni hotel je bil ravno prav dober za štiri ure krepčilnega spanca.

Še preden je sonce vzšlo smo bili ob 6.30 ponovno na poti. GPS nas je usmeril mimo Brna na Moravski kras, kjer smo bili ob 8h dogovorjeni s Petrom. Na parkirišče pred breznom Macocha smo prispeli ob dogovorjeni uri in kot se je kasneje izkazalo, slabo uro prezgodaj.

Med čakanjem na jamarske kolege smo si z razgledišča ogledali brezno Macocha, ki je s svojimi 138,7 m globine najgloblje brezno na Češkem. Celotno brezno je 176 m dolgo in 74 m široko. Na dnu je jezerce, ki se preliva v reko Punkva. Macocha je v sistem povezana z jamo Punkevni (Punkevni jeskyne), ki je s približno 200.000 obiskovalci letno najbolj obiskana turistična jama na Češkem.

Nekaj pred deveto so na zgornje parkirišče prispeli svatje iz kluba Planivy, med njimi tudi Peter s katerim smo se dogovarjali o našem prihodu. Po toplem sprejemu presenečenih jamarskih kolegov smo izmenjali nekaj besed o nadaljnjem poteku dogodkov, nakar se je Peter odpravil opremit brezno za poročni spust Toma in njegove priče. Ostali smo se po pešpoti odpravili proti vhodu v jamo Punkevni, ki se nahaja slabih 100 m nižje v kanjonu.

Ob poldesetih smo bili pred vhodom, kjer je že čakala večina svatov. Kmalu se je v spremstvu priče pripeljal tudi ženin. Vidno razburjen je skakal naokrog in urejal še zadnje podrobnosti, ko smo se prikazali iz ozadja. Ko je ostrmel obstal brez besed smo vedeli – presenečenje je uspelo!

Priča in ženin sta se nato preoblekla in odpravila proti breznu Macocha, svatje pa smo se vanj odpravili skozi jamo Punkevny. Skozi umetno prekopan rov smo vstopili v lepo zasigan glavni rov jame in po približno 500 metrih hoje po vzorno urejeni poti prispeli do dna brezna Macocha.

Pred nami se je odprl čudovit pogled proti vrhu brezna. Na manjšem platoju v spodmolu se je že trlo svatov, ko so zaigrale orgle in je zapel zbor…

Nevesta se je v spremstvu očeta s colnickom pripeljala po vodnih delih jame do nas. Vsi pogledi so se nato usmerili proti vrhu brezna. Po vrveh sta se v ritmu poročne pesmi spustila ženin in priča.

Sledil je uradni del poroke, slikanje in nato izhod po vodnih delih jame z ladjico proti površju. Iz Pustega žleba smo se nazaj proti parkirišču dvignili z vzpenjačo.

Poročni del je bil za nami. Popoldne smo namenili ogledu starega mestnega jedra Brna. Osredotočili smo se na grad Špilberk in katedralo sv. Petra in Pavla, ki vsak s svojega griča kraljujeta nad mestom in predstavljata večji turistični atrakciji.

Sprehod po starem mestnem jedru smo morali skrajšati, saj se je nezadržno bližala 17. ura, ob kateri se je začela poročna svatba.

… in tako kot uradni del poroke je bila tudi svatba v jamarskem stilu …

Rajanje se je nadaljevalo pozno v noč, mi pa smo polni vtisov napornega dne legli k počitku.

Nedelja, 13. april 2008:

Naslednji dan smo namenili ogledu jamskih turističnih atrakcij Moravskega krasa. Ob pol desetih zjutraj smo bili že pred jamo Vypustek (Jeskyne Výpustek). Z jamarskega stališča jama sama po sebi ni nič posebnega. Za ogled smo se odločili zaradi njene bogate vojaške zgodovine. V preteklosti so v jami kopali fosfatovo glino, nato pa so jo med II. svetovno vojno Nemci preuredili v podzemno tovarno letalskih motorjev. Sredi 60. let prejšnjega stoletja je v njej češkoslovaška vojska uredila bunker s poveljniškim mestom, s katerega bi vodili boje v primeru jedrske vojne.

Sprehod skozi 250 m dolgi bunker nam je nudi impresiven pogled na polpreteklo vojaško zgodovino. Ogled se zaključi v labirintu »jamskih« rovov, kjer so še vidni ostanki nemške tovarne.

Pot smo nadaljevali proti vasi Sloup, kjer se nahajajo Sloupsko-šosuvske jame (Sloupsko šosuvské jeskyne). Jame so sistem prepletenih in povečini umetno povezanih rovov, brezen in dvoran v dveh etažah. Vzorno urejena pot nas pelje skozi (za naše razmere) minimalistično zasigane dvorane. Večjo pozornost so pri nas vzbujali dolgi, umetno prekopani rovi in lepo prikazano prazgodovinsko arheološko nahajališče v jami Kulna, kjer so izkopali 120.000 let staro neandertalsko lobanjo in okostja hijen, mamutov ter jamskega medveda.

Zelo zanimiv in poln nasprotij se nam je zdel sicer lepo urejen sprejemni center pred jamami. Čeprav je okolica vhoda zavarovana kot naravni rezervat, se je na bližnjih stenah trlo plezalcev. Tudi na bližnjem balvanu so plezalci brez zadržkov lagodno plezali čeprav je pod njegovimi nogami tekel zaudarjajoči potoček kanalizacijskih odplak. Ta je mimogrede speljan v bližnji Sloupski potok, ki lučaj naprej ponika v Sloupsko-šosuvske jame.

Po krepčilnem kosilu smo imeli v načrtu ogled še jame Balcarka (1), ki pa je bila zaradi rekonstrukcije poti žal zaprta.

Nedelja se je počasi iztekala, tako da nam ni preostalo nič drugega kot da v GPS vtipkamoukaz »go home« in naslednjih 643 km sledimo njegovim navodilom.