Jama v Bukovniku

posted in: Jama v Bukovniku, Raziskovanje | 0

Razopremljanje kamina in raziskovanje stranskih rovov

Minilo je že precej časa od zadnjega obiska Jame v Bukovniku. V stenah je bilo nakopičene še precej opreme, zato smo se odločili, da jamo razopremimo. Z Mariom sva se na vroč poletni dan v hladno svežino podala kmalu po 17 h. Med plezanjem po Poti iz senc na Polico razsvetljenja na sva pregledala še dve manjši niši, ki se na višini okrog 10 m in 15 m širita do največ 5 m v steno. Nato sva premerila in izrisala rove Skrite lože. Polica se nahaja v vzhodni steni Centralnega kamina, 28 m nad tlemi Glavne dvorane. 

foto: Matej Kravanja

S police sva se v NE kotu pririnila mimo zavesastih stalaktitov in kapniških stebrov v manjšo, bogato zasigano dvoranico. Do 3 m širok in 5 m visok prostor se po 7 m konča v steni z ozkim kaminom v kateremu nisva zasledila prepiha.

foto: Matej Kravanja

Na vzhodni strani police, se za zaveso kapniških stebrov, ki predstavlja nekakšen paravan, nadaljuje ozek rovček proti jugu. Po 3 m se v zemljatem prostoru rov cepi in nadaljuje v neprehodnih horizontalnih ožinah v smeri SW in SE. Prav mogoče je, da se te ožine navezujejo na zgoraj ležeče ozke dele brezenca na Polici razsvetljenja. 

 

Nadaljevala sva z razopremljanjem smeri do Police razsvetljenja, pobrala nakopičeno opremo ter se dobro otovorjena spustila skozi strop v Spodmol na zunanjo stran jame. Poletno nebo sva uzrla nekaj pred 21 h. V jami smo raziskali in kartirali tudi rove v južnem kotu Glavne dvorane, za ogled katerih si v času plezanja nikoli nismo vzeli dovolj časa. Okrog 5 m SE od vhoda v Glavno dvorano sem na južni strani uzrl manjšo odprtino med podornimi skalnimi bloki. Strop je tu 2 m visok, mi pa se preko 1 m visoke stopnje povzpnemo skozi odprtino v nižjo poč, ki se širi proti S. Nizek prostor se strmo dviga na W, v smeri proti spodmolu. Tla tvori peščen material – prepereli ostanki sige, v katerem so si manjše zveri (kune ali morda lisice) uredile mnogo kotanjastih ležišč. Ta del jame sem zato poimenoval Zverinjak. Do 3 m visoki rovi oz. prostori med skalnimi bloki se horizontalno širijo v smeri N-S, vertikalno pa si sledijo v poševnih etažah – terasah v smeri E-W. Na S strani se zaključijo v počeh, na N pa se skozi neprehodne špranje navezujejo tako na spodmol, kot na jamo. Zverinice morajo biti zelo potuhnjene, saj jih nismo uzrli med nobenim raziskovanjem jame.

Mario je med jamarjenjem posnel tudi nekaj filmskega gradiva: 

           

Udeleženci: Mario Benkoč, Matej Kravanja. 

Zapisnikar: Matej Kravanja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.