Plezanje kaminov – raziskovanje stranskega rova Glavne dvorane
8. februar 2018 – slovenski kulturni praznik
Med prejšnjimi obiski jame smo v severnem delu Glavne dvorane, približno 15 m nad tlemi, med kapniki uzrli odprtino, ki bi lahko bila zanimiva za nadaljevanje. Tako smo se z Luko in Jasmino – na slovenski kulturni praznik – namenili preplezati do odprtine.
Luka je vstopil v steno pri vhodu v Stransko dvorano, se povzpel nekaj metrov višje in jo prečil po polici proti severu. Najprej je prispel do nekaj metrov široke niše v steni, ki se v ožini širi proti zahodu. Ni se mu zdela pretirano zanimiva, zato je nadaljeval po polici na sever. Čez dobre štiri metre je bil pri cilju – širšem kapniškem stebru. Zaobšel ga je po levi in priplezal na balkon.
To je manjša, belo zasigana dvoranica, ki je skrita 14 m nad tlemi Glavne dvorane. Dvoranica ni širša od 2 metrov. V njenem dobre tri metre visokem stropu, na sredini zeva 5 m visok, ozek kamin. Na zahodni steni je 2,4 m visoka stopnja s poličko, vrh katere se prične 15 m visok kamin. Konca ni bilo videti, zato se je Luka povzpel v elipsast, in dokaj ozek rov. Uspelo se mu je stlačiti do višine 10 m, nadaljnjih 5 m pa je bilo preozkih. Prepiha ni bilo čutiti.
foto: Jasmina Čeligoj Biščak
Dvoranica ima še eno očitno nadaljevanje 3 m visoko v severni steni. Po dokaj strmi stopnji smo se povzpeli do odprtine, ki vodi v dobre 4 m dolg in 0,5 m širok horizontalen rovček. Ta se konča v vertikalni ožini s kaminom višine okrog 5 m. Pred tem se rovček na desni strani (E) odcepi v 3 m visoko, ozko dvoranico, do katere smo se prerinili preko plitve ponvice. To je tudi edino vodno telo, ki smo ga med raziskavami zasledili v jami. Dele smo poimenovali Lukov škf.
Zaključili smo z meritvami in se spustili na tla Glavne dvorane. Tu se okrog 4 m daleč, na SE strani, proti stropu dviga velik, na vzhodno steno zlepljen stalagmit – steber. Južno od njega se ob vzhodni steni nahaja vhod v spodnje dele – Hram. Vanj smo se spustili skozi 3 m globoko poševno brezence z dvema vhodoma. Okrog 2 m visoka dvoranica je do 5 m dolga in prav toliko široka. Sredi nje smo naleteli na nekaj svežih okostij manjše zveri. Na NE steni zeva preko 3 m globoko ustje ozke in podolgovate razpoke, ki se v dnu širi in ne kaže znakov nadaljevanja.
Premestili smo se v Stransko dvorano in nadaljevali s kartiranjem rovov. Po meritvah spodnjega dela sem se povzpel v kamin na NW delu dvorane do sidrišča pod stropom. Ugotovil sem, da se polica med 1 m dolgimi stalaktiti, horizontalno nadaljuje proti N še 5 m daleč in nato prevesi v 4 m globoko brezence. Izpod kamina se polica nadaljuje pod stropom dvorane tudi proti vzhodu. Manjša, belo zasigana niša preseneti s špranjo na E steni, ki gleda v Glavno dvorano. Na N strani niše prav tako presenetljivo uzremo rove Lukovega škfa, prav tisto nišo, ki se je Luki pri prvem današnjem plezanju ni zdela pretirano zanimiva. Z Jasmino sva premerila in skartirala novoodkrite dele ter se pridružila Luki pri pospravljanju opreme in pripravami na odhod.
Udeleženci: Luka Biščak, Jasmina Čeligoj Biščak, Matej Kravanja.
Zapisnikar: Matej Kravanja
Dodaj odgovor