Jamska nezgoda in raziskovanje nove jame
V Malo piromanko smo se odpravili, da bi opravili prvi obisk z pripadajočim pregledovanjem jame ter meritve. Nezgoda se je pripetila že ob samem vstopanju v jamo, vendar je nismo opazili vse do izstopa. Šlo je namreč za požar, ki smo ga sprožili na vhodu. Okoliščine so kar »klicale po nesreči«. Vhod v jamo je namreč zelo ozek in navpičen. Ožina pa se takoj razširi v širše brezence, tako da je samo vstopanje v jamo nekoliko težavno. Poleg tega pa je vhod še obraščen s travo, katera je v tem obdobju zelo suha torej tudi zelo vnetljiva.
Lega jame
Dogodki pa so si sledili takole. Najprej se je v jamo spustil Matej. Že ob njegovem vstopanju sva opazila, da se trava na robu vhoda zaradi odprtega plamena karbidovke hitro vžiga. Toda bilke, ki so zagorele, so tudi zelo hitro pogorele in niso niti utegnile zanetit bližnjih bilk. Tako se je plamen že sam od sebe pogasil. Pravi požar pa sem, kot kaže, sprožil šele jaz. V taki situaciji bi bilo namreč najbolje ugasnit karbidovko in jo ponovno prižgat šele ko bi prišel v jamo. Toda takrat mi to ni prišlo na misel. Situacijo je še poslabšalo dejstvo, da sem za spust uporabljal stop zavoro, katera je v takih ožinah precej ne prikladna, saj zaradi pomanjkanja prostora ročico zelo težko dosežeš. Poleg tega pa je še vrv slabo drsele skozi zavoro. Tako sem za vstop skozi ožino porabil nekoliko več časa in zanetil dovolj trave da se je ogenj širil naprej. Največji problem pa je bil v tem, da tega, zaradi ukvarjanja z težavami pri vstopanju v jamo, nisem opazil. Tačas ko sva z Matejem preiskovala in merila jamo se je na vrhu razvil že kar pošten požar. Toda iz dna jame ga nisva opazila, saj ni bilo videti ne ognja ne dima. Požar in dim sta se namreč širila le severno od vhoda. Požar je prvi opazil Matej šele ob vzpenjanju iz brezna, ko je bil že skoraj na izhodni ožini. Hitro je splezal iz jame in pogasil požar še preden sem jaz priplezal iz jame.
Rezultat: ca. 15.000,00 SIT škode na opremi in osebnih stvareh ter nekaj pogorele trave (krog s premerom ca. 5 metrov). Potencialna škoda: midva zadušena ali zoglenela, hektari uničenega gozda, uničene infrastrukture, morda celo kakšna hiša in ogromni stroški gašenja. Imela sva veliko srečo, da je bila jama majhna in da ni bilo burje.
Za konec predlagam, da bi pri izobraževanju jamarjev nekaj pozornosti namenili tudi preprečevanju požarov v okolici jam. Dovolj bi bil namreč že nasvet »prižgi karbidovko šele v jami«!
Udeleženci: Teo Zalar, Matej Kravanja
Dodaj odgovor